Cilj budizma je stanje trajne, brezpogojne sreče, ki ga imenujemo razsvetljenje.
Da bi to stanje dosegli, nas budizem usmerja k trajnim vrednotam v tem minljivem svetu in nam daje dragocene informacije o dejanski naravi stvari. Z razumevanjem vzrokov in posledic ter uporabo praktičnih orodij, kot je meditacija, za razvoj uvida, sočutja in modrosti lahko vsak od nas izkoristi svoj potencial tako, da doseže končni cilj razsvetljenja.
Če smo resnično pozorni, lahko vidimo, da se vse v zunanjem svetu spreminja. Hitro kot plamen sveče ali pa počasi kot gora se spreminjajo tudi najbolj trdne stvari. Nimajo nobenega resnično trajnega bistva.
Tudi v notranjem svetu svojih misli in občutkov lahko opazujemo neprestano spreminjanje. Bolj kot vidimo, kako je vse minljivo in odvisno od številnih pogojev, z bolj zdrave perspektive lahko gledamo na svoje življenje, odnose, lastnino in vrednote ter se osredotočimo na to, kar je resnično pomembno.
Če vse pride in gre, ali potem obstaja tudi kaj takšnega, kar ostane? Po budističnih naukih je edino, kar je vedno prisotno, zavedanje, v katerem prihaja do vseh izkušenj in pojavov. To zavedanje ni le brezčasno, ampak je tudi samo po sebi veselo.
Prepoznati to brezčasno zavedanje tukaj in zdaj pomeni postati razsvetljen. To je končni cilj budizma.
Budizem nas motivira, da prevzamemo odgovornost za lastno življenje, ne z moraliziranjem, ampak z razumevanjem vzroka in posledice (karme). Tako kot gravitacija tudi karma deluje vedno in povsod.
Buda je zelo natančno razložil, kako oblikujemo svojo prihodnost s svojimi mislimi, besedami in dejanji. Z vsem, kar delamo zdaj, v svojem duhu nabiramo dobre ali slabe vtise. Zavest o tem nam daje veliko svobodo in nam omogoča nadzor nad svojim življenjem. Če želimo požeti obilne sadove se odločimo za pozitivna dejanja.
Preko budistične meditacije lahko tudi odstranimo negativne vtise, ki smo jih v svojem duhu že nakopičili s preteklimi dejanji. Ko vidimo, koliko trpljenja nastane že samo zaradi nerazumevanja vzrokov in posledic, naravno razvijemo sočutje za druge.
V budizmu gresta sočutje in modrost skupaj. Z rednim prakticiranjem meditacije pridobivamo v svojem duhu vse več prostora in razdalje do težavnih misli ter občutkov. Tako lahko uvidimo, da imajo tudi drugi podobne probleme kot mi in okrepimo svojo sočutno željo, da naredimo nekaj v njihovo korist.
Ko delujemo iz sočutja in se osredotočamo bolj na druge kot nase, dobimo od zunaj boljše povratne informacije. To zmanjša moč naših motečih čustev, kot so jeza, ponos, oklepanje in ljubosumje. V prostoru, ki ga ne zapolnimo več takoj z lastnimi skrbmi, dobi modrost priložnost, da se pojavi spontano.
Tako modrost in sočutje rasteta in drug drugega podpirata na poti.
Budova izjemnost je v tem, da se je v zgodovino zapisal kot prvi človek, ki je dosegel polno razsvetlenje. Vendar pa med njim in nami ni bistvene razlike. Vsi imamo duha in z njegovim urjenjem lahko vsak od nas doseže osvoboditev ter razsvetljenje.
Naše telo, misli in čustva se nenehno spreminjajo. V budističnem pogledu so »prazni« - prazni obstojnega bistva, kar pomeni, da niso osnova za resničen, samostojen ego oziroma »jaz«. Ko to razumevanje ni več le razumsko, ampak preraste v globoko in obstojno izkušnjo, pridemo do stanja osvoboditve. Brez trdnega ega stvari ne jemljemo več osebno. Pridobimo ogromno prostora za veselo razvijanje in ne čutimo potrebe, da bi reagirali na vsak negativen občutek, ki pride mimo.
Razsvetljenje je končni cilj v budizmu. V razsvetlenju so izpolnjene vse pozitivne lastnosti, posebej veselje, neustrašnost in sočutje. Naše zavedanje je tedaj vseobsegajoče in ga nič več ne omejuje. Brez zmedenosti ali motenj v svojem duhu drugim spontano in brez napora koristimo.
Če želite izvedeti več o budizmu, lahko obiščete budistični center v svoji bližini ali nadaljujete z branjem o tem, kaj pomeni biti budist.