Za začetek meditacije duha najprej umirimo ter osredotočimo. V ta namen se po navadi skoncentriramo na dihanje ali na določen predmet, nato pa to strnjeno pozornost uporabimo za razvoj vpogleda. Končni cilj budistične meditacije je vpogled v naravo duha – razsvetljenje.
Z meditacijo na Budo ali na kakovosti Bude, osvobojenega ali razsvetljenega budističnega učitelja, dosežemo dvoje. Zunanja oblika pritegne in zadržuje našo pozornost, z vpogledom, da je naša lastna narava razsvetljena, tako kot narava Bude, pa lahko hitro napredujemo.
Enostavno meditacijo na Budo lahko preizkusite tako, da sledite lami Oletu Nydahlu v posnetku.
Meditacija je temeljita metoda, ki poseže dovolj globoko, da nas lahko popolnoma razsvetli. Dokler smo še na poti do končnega cilja, pa lahko opazujemo tudi njene druge prednosti.
Ko med meditacijo izgubimo pozornost, se ponovno vrnemo k predmetu, na katerega meditiramo. Na ta način vadimo, da nas naši občutki ali misli ne odnesejo. Enostavno se jih zavedamo. Ko se sčasoma ta navada prikrade v naš vsakdan, bomo najverjetneje opazili, da se naši odnosi z ljudmi izboljšujejo. Vse redkeje se odzivamo z jezo ali ljubosumjem, če pa ju še vseeno izrazimo, ju hitreje prebolimo.
Z meditacijo lahko dobimo širši pogled, zaradi česar doživljamo manj stresa. To nam podari celo morje fizičnih in mentalnih prednosti: telesno imamo lahko boljši spanec in več energije, psihološko pa se enostavno bolje počutimo.
Potem postane naravno, da presežek, ki smo ga ustvarili z meditacijo, izkoristimo za pomoč drugim. Svojo vedno večjo jasnost skušamo uporabiti za to, da prepoznamo, kaj bo ljudem prineslo največ koristi za največ časa. Nato svojo energijo usmerimo k temu cilju. Takšno delovanje ustvari več pozitivnih vtisov v našem duhu, kar olajša meditacijo in jo naredi bolj učinkovito.
Principa umirjanja duha (tib.: šinaj, skt.: šamata) ter ustvarjanja globokega vpogleda (tib.: laktong, skt.: vipašjana) se uporabljata pri vseh budističnih meditacijah. Posebnost tibetanskega budizma so razburljive meditacije na oblike iz energije in svetlobe. Nekatere med njimi delajo tudi z notranjimi energijami v telesu ter imajo zelo močne učinke. Teh se po navadi lahko naučimo le v umiku. Mnoge za moderen, zahoden način življenja niso tako praktične. Joga notranje toplote, ena izmed šestih jog Narope, je na primer zelo praktična za zadrževanje toplote v zasneženih gorah Tibeta!
Posebna meditacijska metoda, ki se še posebej ceni v šoli tibetanskega budizma Karma Kadžiu, je identifikacija z učiteljem (skt.: guru joga). Ko meditiramo na razsvetljenega učitelja, se spomnimo, da je učitelj uresničil naravo duha. Učiteljeva zunanja oblika tako za nas predstavlja samega razsvetljenega duha. Če sami ne bi imeli teh razsvetljenih kakovosti, meditiranje na ta način ne bi prineslo dosti rezultatov. Vendar jih imamo. Razsvetljenje je onkraj vseh omejitev, kar pomeni, da mora biti vedno in povsod. Vsa bitja, vključno z nami, so Bude, ki tega preprosto še niso prepoznale.
Naša odprtost do živega primera učitelja nam kaže podobo razsvetljenja v resničnem življenju. Spoznamo, da razsvetljenje ni nekaj abstraktnega ali samo za druge ljudi. Zaupanje v lastno naravo Bude nam omogoča, da jo vedno bolj intenzivno doživljamo. Ko opazujemo učitelja, vidimo zunanje kakovosti; ko opazujemo lastnega duha med meditacijo, jih doživimo od znotraj. Na koncu dojamemo, da delitve na zunaj in znotraj ne moremo več obdržati.
Vse meditacije Diamantne poti so na nek način meditacije na učitelja. To je še posebej jasno pri meditaciji na 16. Karmapo, Guru jogi Temeljnih vaj ter pri meditaciji na 8. Karmapo.
"Stopitev lastnega duha z duhom učitelja je najgloblja vaja in najkrajša pot do uresničenja. Je življenjska moč te poti ter vaja, ki združuje vse ostale." (Dilgo Kjentse Rinpoče [ang. Dilgo Khyentse Rinpoche], 1910-1991)