Biti budist

Budisti se po navadi opisujejo kot srečne ljudi. Vendar pa s tem, da postanemo budisti, ne moremo kar na lepem spremeniti sveta okrog sebe. Kaj je torej tisto, kar se spremeni?

Da smo budisti, ne potrebujemo kakšnih posebnih oblačil, ni nam treba spremeniti svojih prehranjevalnih navad, se odpovedati materialnim lastninam ali družabnemu življenju. Gre preprosto za spremembo našega dojemanja – da jemljemo ovire, ki nam pridejo na pot, manj resno ter gledamo na vse okoli sebe kot zanimivo in polno potenciala. Reči je lahko, narediti pa ne vedno.

Z razumevanjem naukov in uporabo orodij, kot je meditacija, budisti postopno spreminjamo pogled na vse, kar doživljamo. Ne gre za to, da bi si nadeli očala, ki svet obarvajo rožnato, ampak bolj za odstranjevanje tančic, ki nam preprečujejo, da bi stvari videli takšne, kot so v resnici.

Budovi nauki so velika zakladnica koristnih nasvetov in vsaka tradicija poudarja drug vidik budizma. Glede tega, kako pa nauke dejansko živijo, je med menihi, nunami in laiki precejšnja razlika. In kaj lahko na tem mestu povemo o budistih Diamantne poti?

Budisti Diamantne poti so laiki, ki imajo pogosto družine in običajne službe ter budistične metode vključijo v vsakdanje življenje.

 

Kaj te naredi budista?

Da lahko postanemo budisti, moramo prevzeti odgovornost, da si ustvarimo življenje v zaupanju, da vzrok in posledica oz. karma resnično deluje. V svojih mislih in z načinom vrednotenja ustvarjamo navade ter držo, ki nas bodisi omejuje bodisi osvobaja. Skozi izkušnjo vidimo, da danes ustvarjamo vzroke za svoj jutrišnji položaj.

Kaj torej potrebujemo, če hočemo prevzeti odgovornost in se odločimo izkoristiti priložnost, da dosežemo stanje bude?

Potrebujemo vrednote, ki jim lahko zaupamo. Duh je edino, kar se ne spreminja. Ni se rodil in ne more umreti. Je vedno in povsod kot prostor. Razsvetljenje je polno razvito stanje duha in cilj budizma. Kot budisti ustvarjamo povezavo s tem stanjem, se mu odpremo – temu pravimo, da se zatečemo. Zatečemo se tudi k naukom (darmi), ki nas usmerjajo do cilja, svojim prijateljem na poti (sangi) in svojemu učitelju (lami).

V stanju popolnega veselja in dovršenosti razsvetljenja lahko naredimo največ za dobro drugih bitij. Budisti krepimo svojo odločenost za prizadevanje k temu stanju tudi zato, da ga lahko delimo z drugimi. Prav tako skušamo uporabiti vso na poti pridobljeno moč in uvide za dobro vseh. Temu plemenitemu prizadevanju pravimo Zaobljuba Bodisatve.

 

Kako postanemo razsvetljeni?

S prakticiranjem meditacije se navadimo biti v stanju z manj motečimi čustvi ter več veselja in jasnosti. Nato skušamo spoznanja, ki jih izkusimo med meditacijo, prenesti v vsakdanje življenje. Ali lahko vidimo težko situacijo, ki se pojavi, iz širšega zornega kota in z manj drame? Ali lahko vidimo potencial tudi v osebi, ki danes sproža v nas negativne občutke?

Naša meditativna praksa je kot laboratorij, v katerem s sabo delamo v zaprtem okolju. Nato preverimo svoj pogled in reakcije v vsakdanjem življenju, ko obtičimo v prometu, se pogajamo na delovnem mestu ali se trudimo po svojih močeh v odnosih s partnerji, sodelavci ali otroki. Dokaz duhovnega razvoja je večja zmožnost obvladovanja vsakdanjih situacij z milino, spretnostjo in humorjem.

Če se to sliši smiselno in kot nekaj, kar se da uporabiti, je naravno, da se vprašamo, kje začeti.

 

Kje začeti?

V Sloveniji je najlažje, da se obrnete na budistični center v Ljubljani, kjer lahko dobite uvod v budizem in se naučite meditacije. Izplača se pregledati tudi knjige, revije in posneta predavanja. Če so vam všeč ljudje in meditacije v budističnem centru, potem je naslednji korak obisk predavanja budističnega mojstra, kot je na primer lama Ole Nydahl ali Karmapa.